palisse  /-ì-/  pa|li|sse  [CO]

  1. s.f. imprest par cjapâ bestiis salvadiis formât di dôs parts vincoladis di une suste che se a vegnin tocjadis si sierin cun violencechel so ultin sgripiâ par salvâsi dai fiers de palisse che i muardeve la cjar e le scjafoiave (Roberto Ongaro, Il pecjât di Mosè); "Jo siôr Beput i domandi scuse, la colpe je dute de palisse che varès podût fâ di mancul di cjapâi la gjambe" (Costantino Smaniotto, El palisson dal martar)
    Cfr. tramai , trapule , palisson
  2. s.f. (fig.) ce che al cjape e che al bloche intune situazion negative[la tradizion, se no sa rinovâsi] e devente une palisse e un suicidi (Antoni Beline, La fabriche dai predis)
    Sin. tramai , cjadene , preson
  3. s.f. (fig., coloc.) orghin sessuâl feminîl
    Sin. bebece , bece , beibe , brotule , bûs , buse , busute , cjastine , fersorie , fighe , filipe , fritule , mone , musine , narde , ninine , nît , frice , panarie , parusse , parussule , pavee , pêl , pelice , pelose , plete , pote , rice , robe , robute , sfese , sunete , surîs , tai , vagjine , vulve , panole , pantiane