pataracje
/-rà-/
pa|ta|ra|cje
[BF]
-
s.f.
gruesse magle taronde:
dulà âstu stât a sentâti? tu âs, là daûr, tante di pataracje (Giulio Andrea Pirona, Ercole Carletti, Giovanni Battista Corgnali, Il Nuovo Pirona);
[la polpete e colave] lassant une gruesse pataracje in biele viste (Angelo Signorelli, Mandi, mandi!)
Sin. bol1
, bolet
, patache
, patacon
, medaie
, tacule
, tacje
, sigjîl
-
s.f.
robe false, afermazion che no corispuint ae veretât:
Coragjo Enea! oracui favolôs, / sin cumò no son stâts, ne pataracjis / chei de Sibila. Se l'avîs funest / di Misen è stât vêr: sarà ancja il rest (Zuan Josef Busiç, La Eneide di Virgjili)
Sin. bagule
, bausie1
, bombe
, bufule
, buzare
, cabule
, conte
, falope
, fote
, pancjanade
, sflandocje
, storie
, flabe
, sflandogne
, bale
, naine
, liende
, invenzion
, trombonade
, sflocje