sveâ fûr    [CO]

  1. loc.v. (ancje fig.) fâ vignî fûr de sium o ancje di une cundizion di negativitât, passivitât, inerzie e v.i.i cjavai biel avilîts e cangjin il pas: il lôr paron par animâju e sveâju fûr un altri pôc, al torne a scjocâ la scorie fûr pe portele (Giovanni Gortani, Lant jù pe Tresemane)
    Sin. dismovi
    Cfr. stiçâ , movi , dispatussâ
Components: