voltâ e messedâ    [CO]

  1. loc.v. presentâ o considerâ un argoment in plui manieris, soredut intun contest li che si viôt che in ogni câs la sostance e reste compagne"Voltile e messedile, ca tu vevis di capitâ: tu sês zelôs, tu dubitis, no tu âs fiducie di me" (Bruno Paolo Pellarini, Comari 'Sese)
    Sin. voltâ e zirâ , zirâ e voltâ
Components: