façûl
fa|çûl
[CO]
-
s.m.
façolet plui o mancul grant di meti tal cjâf o su lis spalis o tor dal cuel:
int che a tornavin des presoniis, dai cjamps de Gjermanie, che a rivavin des monts cul façûl [di partigjan] tor il cuel (Alan Brusini, Alpin jo mame!);
e veve intor une vieste grise, masse largje, e su lis spalis un façûl neri e ros cu lis piniis (Mario De Apollonia, Il timp par ledrôs)
Cfr. façolet
, façoleton
, sial
-
in particolâr tal costum di femine di une volte, tiessût retangolâr, blanc, che si meteve tal cjâf e che al vignive jù ben lunc
Cfr. cuadri
, piece