cambiâ vele    [CO]

  1. loc.v. mudâ maniere di fâ, di jessi, di sucedi e v.i.dut il dopodimisdì i jere vignude ad a ments la vôs di sô mari «Tu âs di cambiâ vele» (Nadia Pauluzzo, Il bintar); jù pachis e po mi gjavavin une ongule di une man o di un pît, ogni interogatori une ongule, juste par palesâmi che no ju vevi contentâts e che la ongule dongje me varessin slidrisade la volte dopo se no cambiavi vele (Ivano Urli, Storie di Min)
    Sin. mudâ sunade , cambiâ sunade , voltâ vele , cambiâ musiche , mudâ la solfe , mudâ ferade
Components: