a clocje    [BF]

  1. loc.adi.inv., loc.av. di scjale, che e va sù zirant tor di un as centrâlpar rivâ propit insom si scuen fâ uns doi plans sù par une scjale di fiar a clocje (Vico Bressan, Cîl e aghe)
    Sin. a bovul , a cai
Components: