stangjâ  stan|gjâ  [CO]

  1. v.tr. sierâ o fissâ cuntune stangje:  lis puartis dal Palaç Rybnik lis vevin stangjadis (Agnul di Spere, Messe di misdì a Varsavie)
  2. v.tr. misurâ cuntune staze:  stangjâ une bote (Giulio Andrea Pirona, Ercole Carletti, Giovanni Battista Corgnali, Il Nuovo Pirona)
    Sin. stazâ
  3. v.tr. dâ jù cuntune stangje
    Cfr. bastonâ , vuadolâ , legnâ
    1. (fig.) imponi une sconfite o un dam:  cheste sere a cjartis mi àn stangjât in ordin (Giulio Andrea Pirona, Ercole Carletti, Giovanni Battista Corgnali, Il Nuovo Pirona)
  4. v.tr. [FÛ] meti sot secuestri un imobil
    Sin. spangâ
Cul patrocini di
Universitât dal Friûl