stangjâ  stan|gjâ  [CO]

  1. v.tr. sierâ o fissâ cuntune stangjelis puartis dal Palaç Rybnik lis vevin stangjadis (Agnul di Spere, Messe di misdì a Varsavie)
  2. v.tr. misurâ cuntune stazestangjâ une bote (Giulio Andrea Pirona, Ercole Carletti, Giovanni Battista Corgnali, Il Nuovo Pirona)
    Sin. stazâ
  3. v.tr. dâ jù cuntune stangje
    Cfr. bastonâ , vuadolâ , legnâ
    1. (fig.) imponi une sconfite o un damcheste sere a cjartis mi àn stangjât in ordin (Giulio Andrea Pirona, Ercole Carletti, Giovanni Battista Corgnali, Il Nuovo Pirona)
  4. v.tr. [] meti sot secuestri un imobil
    Sin. spangâ