sbalgjâ  sbal|gjâ  [AF]

  1. v.tr., v.intr. (var.) viôt sbaliâ cun chês scuelis abolichis che ti àn vuê! Jo la sbalgjarai, ma, pal gno cont, chei che e àn fat plui de tiarce a son ducj criminâi! E, se no son, a deventin! (Riedo Pup, La bolete dal forment)