jesolament /-ènt/ je|so|la|ment [CO]
-
s.m.
esclamazion o schirie di esclamazions di dolôr:
o piart i sintiments, / sgrisui, sudôrs e lagrimis, / suspîrs, jesolaments (Zaneto, Tornant a Malisane);
e vignî fûr in jesolaments e ciui (Gianni Gregoricchio, Trê feminis)
Sin. lament , jesolade , jesolazion