induvinin /-ìn/ in|du|vi|nin [CO]
-
s.m.
domande fate in forme misteriose o in forme di filastrocje:
[il taulîr di polente] al veve motivât ancje chest induvinin: e je une robe suntune bree / che e clame dongje dute la famee (Nin dai Nadâi, Il cjanton de memorie - La panarie, 40, 155)
Sin. induvinacul , induvinel , induvinele
Var. indivinin
- se si fos induvinins, no si sarès puarins