avon2  /-òn/  a|von  [FO]

  1. s.m. (var.) viôt von ognidun i veve metût lis mans intôr: l'avon dal vieli al veve jemplât la stale che il bisavon, piere par piere, al vere tirât sù (Augusto Geat, Il mulin di Spessa)