Janez Erat, autôr dal Furlansko-slovenski slovar (28/04/2024)
Pri pisanju slovarjev gre za svojevrstno strast, nenehno zbiranje in urejanje, osnovni človeški nagon, hkrati koristna in meditativno dejavnost.
Dobro se zavedam, da se vsak slovaropisec sooča z nerešljivimi težavami. Pri furlanščini je to moteči dejavnik s strani italijanščine, saj avtorji, ki so znotraj tega projekta navedeni kot vir, niso enojezični.
Enojezični slovarji, kot sta Oxford English Dictionary (OED), nemški Duden, ali slovarji manjših jezikovi, kot je slovenščina s slovarjem SSKJ ali slovaški „SSSJ“ imajo predvsem simbolični pomen, nepogrešljivi simboli kot zastava in himna.
Po številu vpisov GDBtf ostaja vodilni referenčni pripomoček furlanščine, s simbolnega vidika jezikovne suverenosti pa je »Dizionari de Lenghe Furlane« morda najpomembnejši prispevek.
Furlanski projekt je na po obsegu na prvi pogled precej manjši kot morda enojezični slovarji drugih jezikov, ki se morejo pohvaliti s desetkratno število gesel. Nekateri so si zastavili preveč ambiciozne cilje kot npr. slovaški SSSJ s ciljem 200.000 besed. Žal do danes ni zaklju
en O-Pn je izšel leta 2021.
Furlani se zdaj lahko hvalijo, da imajo, čeprav manjši, zaključen projekt! Po mojem mnenju premišljena rešitev, ki se skuša osredotočiti na zgodovinsko gledano »domači« furlanski korpus. To pomeni, da manjkajo številni mednarodni abstraktni izrazi, zlasti iz tehničnega sveta. To bo potrebno zagotovo še storiti, vendar to ni pereč problem, saj furanščina nima potrebe kot so jih imeli slovanski jeziki v 19. stoletju, ki so morali slavizirati oziroma prevajati izrazoslovje grško latinskega izvora.
Iz lastnih izkušenj lahko poročam, ko sem sestavljal furlansko slovenski slovar, da je težko rešiti vprašanje, kdaj gre za „navaden glagol“, kot je meti (v.intr./v.tr.), in kdaj za sestavljen glagol (loc.v.), kot so meti in vore, meti in vuardie itd. V tem slovarju je lâ fûr „iti ven“ obravnavan enako kot lâ a fâ mantiis di bocâl „umreti“ kot loc.v. To je ena od možnih rešitev, druga pa bi bila, da bi lâ fûr, meti jù obravnavali kot običajne glagole.
V idealnem primeru, ki pa presega obseg furlanskega projekta, bi lahko dodali slovnične informacije, etimologijo, regionalnost, rabo in pravopisne različice, vsaj za pomembne besede, ki sestavljajo osnovno besedišče.
Lahko razmišljamo tudi o tem, ali bi moral slovar tudi podati merodajno izgovorjavo besede, saj v furlanščini obstajajo različne izgovorne različice.
Za konec naj dodam, da bo v prihodnosti verjetno več slovarskih gigantov nabiralo prah v narodnih knjižnicah, čeprav vsi uporabljamo skoraj izključno samo še spletne izdaje. Pohvalno bi rad izpostavil, da je slovar zelo pregleden in opravlja pionirsko delo, saj poskuša sistematično dokumentirati raznolikost pomenov na podlagi dolgega seznama avtorjev in publikacij.