insopuartabil  /-tà-/  in|so|puar|ta|bil  [CO]

  1. adi. (ancje iperb.) che no si pues sopuartâte Siarade dal '44 la situazion e stave doventant simpri plui insopuartabile (Eraldo Sgubin, I trê fradis); la vite, un doman, e pues deventâ insopuartabil pai doi (Opa, Divorzio)
    Sin. insofribil
    Var. insoportabil , insuportabil , insupuartabil