gjavon  /-òn/  gja|von  [CO, TS]

  1. s.m. bot.com. jerbe de famee des Poaciis, calcolade une jerbate, lat. sient. Echinochloa crus-galliplantagn, gjavon, baraç (Zaneto, Zaneto in bonifiche); une messedance di urtiis, di felet, di vraie, di grame, di vene salvadie, di bledon, di gjavon (Meni Ucel, Il Strolic furlan pal 1979)
    Sin. gramon , morenon , jerbe pive , morene dople
Cul patrocini di
Universitât dal Friûl