cuain
/-ìn/
cua|in
[CO]
-
s.m.
piçul di cuaie:
dopo un pôc a son rivâts i cuains. E jere une bielece viodi la cuaie, il pampavuac… svolâ sù e jù cul viarut in bocje e lâ a dâ di mangjâ ai piçui tal nît (Angelo Covazzi, La cuaie)
Sin. cuaiut
Var. cuaìn
, cuaiin