basavon  /-òn/  ba|sa|von  [CO]

  1. s.m. pari di un von o di une ave, o plui in gjenerâl om di une gjenerazion passade e lontanedopo, co al murì il basavon Pierantoni, la cjase si smiezà in doi (Maria Forte, I arcs); "O vês di savê che agnorum prin dai nestris basavons, chest paîs no si clamave cussì, tant che si clame vuê…" (Roberto Ongaro, Cretevierte)
    Sin. bisnono , nono bis