altiûl al|ti|ûl [CO, TS]
-
s.m.
agr.
jerbe che e torne a cressi tal prât dopo seât la prime volte e fen fat cun chê jerbe:
[tal mês di Avost] si va ator a raspâ e a parâ dongje l'ultin altiûl di fen (Riedo Pup, I furlans e lis feriis);
intor dal altiûl ancje al jere di mateâ une vore par vie che a volevin zornadis e zornadis prin di suiâlu ben che la stagjon e jere aromai umide (Bepi Zampar, Canais di taviele)
Var. antiûl , artiûl
Cfr. riesi , ragagn